Ciper 2014: Tina se je zatreskala v...

Day 6

Komaj je Tina E. priletela iz dopoldanske izmene, se je že odpravila v zavetišče ljubezni naproti. Vsi smo se spraševali, kdo je srečnež, zato smo jo jadrno odkurili za njo z namenom, da pridemo zadevi do dna. Ugotovili smo, da njene zaljubljene oči gledajo v konje (pa tudi v osle). Konji so za poljubljanje zelo nerodni, zato smo se lotili brušenja zob. Kako se to opravi, nam je pokazal mladi žrebec, ki se obrne na ime Alex in je uvožen iz Ukrajine. Gre za vrsto homo sapiens sapiens. Kaj se je naprej godilo žal ne vemo, ker smo odšli, Tina E. pa je ostala sama s konji in žrebcom Alexom.

Ni še dobro, zobje so še vedno ostri!

Kot že veste, že od začetka nimamo sreče s kolesi. Danes smo končno pridobili zračno tlačilko in to ne eno, temveč dve, ampak na žalost nam nobena od njiju ni usojena. Jan je začel s tlačenjem zraka v kolesno pnevmatiko in zaradi njegove surove moči plastika tlačilke ni zdržala in se je vdala. Namesto, da bi zrak stlačil v pnevmatiko ga je izpustil, tako da je kolo iz delno uporabnega postalo neuporabno, zato sta se Jan ter Tina E. podala na popotovanje do doma kar peš. Zdaj smo dejansko brez koles, saj imamo dva prazna in nobenega delujočega.

Mehanik Jan

Za večerjo smo se odločili, da bomo pohamsali nekaj tradicionalnega za Ciper. Jedli smo houmous, halloumi, talattouri, colslaw, edesma straggisto giaourti in vsem je bil še najbolj všeč df taramas (neka stvar prijetne jagodne barve in okusa po pokvarjenih sardelah). Za sladico pa smo se posladkali z zmajevim sadežem in domače pečenimi čokoladnimi piškoti po receptu stare mame Tine J. in co-kuharja Jana.