PAPHOS ZOO

Po prekrokani noči nas je za spremembo zbudil ropot dežnih kapelj (smo mislili, da smo že v Sloveniji). Ko smo pojedli še ostanke muffinov, smo se z avtobusom odpeljali do največjega ciprškega živalskega vrta. Tam smo si ogledali mnogo različnih vrst živali, predvsem ptičev, saj je živalski vrt predvsem usmerjen v tiče. 

Mnogo kletk pozneje so nam ogled popestrile tri mične gospodične s ptičjo predstavo. Videli smo tudi zvezdo filma, ki je igrala v prvem delu Harry Potter-ja. Končalo se je z njenim preletom naših glav.

 https://www.youtube.com/watch?v=VNTupyGHaw4

 

 Po tem je sledilo še nekaj bolj adrenalinskega in sicer smo dirkali z gokarti. Večer pa smo preživeli ob izdelovanju presenečenja za vas, ki bo kaj kmalu razkrito. Ker je danes noč čarovnic, nas bo profesor ob polnoči peljal na pokopališče pogube. Še posebej se tega veseli Monika :-( Upamo, da se še kdaj vidimo.

Zadnji delovni dan

Kalispera (dober večer)! Ker včeraj nismo napisali bloga, bomo danes malo daljši. Kot že veste ali ne, je bil danes naš zadnji delovni dan na Cipru, zato smo ves čas pogledovali na uro in žalostno odštevali zadnje minute. Za čuda je dan minil zelo hitro, saj smo imeli danes ogromno dela. Poznalo pa se je tudi, da smo se ravno navadili na način dela in osebje. Zato bo slovo še toliko težje. Čez dan je na kliniki bilo kar pestro, tako kot ponavadi smo sodelovali pri veliko kastracijah in sterilizacijah, bilo pa je tudi nekaj zanimivih operacij.  Ko pa je bil čas za odhod se je iz nenada pojavilo še veliko dela, zato je dopoldanska ekipa delala nadure, popoldanska pa je na delo morala priti peš. V zavetišču so med našim garanjem obdelali čredo koz in jih razvajali s francosko pedikuro, torej so jim z vrtnarsko opremo in s težkimi prijemi in improvizirano opremo obdelali parklje.konju pa so zamenjali obvezo.

To je bil njihov vrhunec dneva, drugače pa so se sprehajali po puščavi in nadzirali konje med pašo komaj vidne trave.  Popoldan smo bili ponovno priča kuharski uspešnici Ciper išče šefa, ki smo jo spremljali v živo iz dnevne sobe. Po  vonju smo takoj prepoznali spremembo v receptu, saj sta tokrat člana črne ekipe, za razliko od drugih dni spekla čokoladne mafine, ki jih je pohvalil tudi sam profesor a.k.a neljubitelj mafinov.

 Ko so bili  še vroči, smo jih hitro odnesli na kliniko z namenom da se še zadnjič poslovimo od osebja, ki nas je pridno prenašalo cela dva tedna in poskušalo naučiti česa novega. Prejeli smo tudi certifikate, da smo uspešno zaključili našo misijo. Podelila nam jih je dr, Nefeli.

Slovenska misija na Cipru se je povečala za dva člana, saj je prišla na šest mesečno delo veterinarska tehnica naša bivša sotrpinka iz šole, Lucija Ošti s svojim fantom Samom, ki bo delal v zavetišču.Najavila sta se na obisk čez pol ure, ker pa se baje hitro navzameš Ciperških navad, so tudi naši gostje tiste pol ure zamenjali za 2  urno zamudo. Sedaj še vedno čakamo in čakamo.... in čakamo, ko pa že skoraj izgubimo upanje, se je oglasil zvonec. Gremo odpret vrata....

Pocestnice

Na Cipru je veliko pocestnic, prav z zanimanjem smo jih ogledovali. Nekatere so se nam približale, nekatere smo celo pobožali. Nekatere so nas milo prosile za hrano. Seveda govorimo o potepuških mačkah, ki jih je res veliko na vsakem koraku. Na pokopališču, ob obali, v parku, ob hišah. Nekatere suhe, nekatere rejene, nekatere sterilizirane, kar se vidi po rovašenem uhlju. Vseh barv, velikosti in starosti. Naj bi jih imeli za uničevanje glodavcev, kot v vseh obmorskih mestih. Še vedno velja prepričanje, da jih ni treba hraniti, saj se tako samo polenijo in ne lovijo miši.

 

Po napornem vikendu je pravi balzam spet pričeti z delom. Eni na žgočem soncu v zavetišču, drugi pa pod prijetno nedelujočo klimo na kliniki. Na kliniki je vsak dan veliko operacij, za nekatere ni potrebno globoke in dolge anastezije, nekatere pa so bolj zahtevne in naporne. Pri takih operacijah se žival na začetku najprej sedira, torej naredi uvod v anestezijo. za tem pa dodamo še olajševalce bolečine ali analgetike, antibiotike ali protimikrobna sredstva. še pred posegom očesi namažemo z vlažilno kremo. Za nadaljevanje lahko izbiramo med intravensko ali inhalacijsko anastezijo. v primeru, da izberemo intravensko še naprej dovajamo intravenske anastetike, kot naprimer propofol in ketamin. v primeru inhalacijske pa najprej uvedemo endotrahealni tubus, na katerega kasneje pripnemo sistem cevi anestezijskega aparata. nato pa sproti reguliramo količino hlapnega anestetika, kot naprimer isoflouran. Žival je lahko med posegom priključena na EKG, ki nam prikazuje srčni ritem, lahko pa imamo kombinirano napravo, s katero izmerimo še veliko drugih stvari. Lahko pa večino tega izmerimo tudi sami. Frekvenco dihanja ugotovimo z gledanjem dviganja in spuščanja prsnega koša, z avskultacijo pljuč s stetoskopom, z opazovanjem širjenja predihovalnega balona in s preverjanjem izdihanega zraka iz ustne votline z roko. Srčni ritem lahko preverjamo z avskultacijo srca, ki se ga najbolje sliši na levi strani prsnega koša med tretjim in četrtim rebrom. Pulz lahko izmerimo na arteriji femoralis, moč srca lahko izmerimo s ČPK-jem (čas polnjenja kapilar), ki ga izmerimo s pritiskom na dlesen. Vse to ponavadi nadzoruje asistent veterinarja, ki pazi, da je žival stabilna med operacijo. V tej vlogi smo se preizkusili tudi sami in žival uspeli ohraniti pri življenju.

Tilen nadzira življenjske funkcije psa pripravljenega za operacijo

Ker pa ne obstaja samo delo, smo se tako kot vsak dan tudi danes sproščali v bazenu in s sprehodom ob obali zopet nabirali barvo. Pred prihodom N Ciper smo izgledali kot jogurt iz Ljubljanskih mlekarn, danes pa že lahko rečemo, da smo se tudi vizualno vklopili v okolje, saj izgledamo kot  da bi bili dvakrat zapečeni. večer smo zaključili z odlično večerjo, ki jo je pripravila odlično uigrana kuharska ekipa z Tino J. na čelu, s co-kukarjem Janom in Simono v vlogi fate čistačice. See ya bitches!

Nedelja za uživanje

Še drugi vikend dan so  zaznamovale izkopanine, morje, sonce, valovi in Afrodita.
Slike povedo večino, ne pa vsega!

 

Foto reportaža - sobota 25. 10.

Tina se je zatreskala v...

Day 6

Komaj je Tina E. priletela iz dopoldanske izmene, se je že odpravila v zavetišče ljubezni naproti. Vsi smo se spraševali, kdo je srečnež, zato smo jo jadrno odkurili za njo z namenom, da pridemo zadevi do dna. Ugotovili smo, da njene zaljubljene oči gledajo v konje (pa tudi v osle). Konji so za poljubljanje zelo nerodni, zato smo se lotili brušenja zob. Kako se to opravi, nam je pokazal mladi žrebec, ki se obrne na ime Alex in je uvožen iz Ukrajine. Gre za vrsto homo sapiens sapiens. Kaj se je naprej godilo žal ne vemo, ker smo odšli, Tina E. pa je ostala sama s konji in žrebcom Alexom.

Ni še dobro, zobje so še vedno ostri!

Kot že veste, že od začetka nimamo sreče s kolesi. Danes smo končno pridobili zračno tlačilko in to ne eno, temveč dve, ampak na žalost nam nobena od njiju ni usojena. Jan je začel s tlačenjem zraka v kolesno pnevmatiko in zaradi njegove surove moči plastika tlačilke ni zdržala in se je vdala. Namesto, da bi zrak stlačil v pnevmatiko ga je izpustil, tako da je kolo iz delno uporabnega postalo neuporabno, zato sta se Jan ter Tina E. podala na popotovanje do doma kar peš. Zdaj smo dejansko brez koles, saj imamo dva prazna in nobenega delujočega.

Mehanik Jan

Za večerjo smo se odločili, da bomo pohamsali nekaj tradicionalnega za Ciper. Jedli smo houmous, halloumi, talattouri, colslaw, edesma straggisto giaourti in vsem je bil še najbolj všeč df taramas (neka stvar prijetne jagodne barve in okusa po pokvarjenih sardelah). Za sladico pa smo se posladkali z zmajevim sadežem in domače pečenimi čokoladnimi piškoti po receptu stare mame Tine J. in co-kuharja Jana.

Lačni smo ful drugačni (ni nam lahko)

Dragon fruit

Plantaža dragon fruita pod našimi okni

Večer smo zaključili s partijami remija, v katerem eden bolj izgublja kot drugi.
Jutri pa nas čaka presenečenje, ki nam ga je pripravil profesor.