DAY 2
Zbudil nas je profesor s šumenjem vrečk s hrano iz trgovine.
Verjetno ne bi vstali tako hitro, če ne bi bilo hrane. Kmalu po zajtrku nas je
obiskal John oziroma Jan, ki nam je prinesel bele majice, ki kmalu niso bile
več tako bele, in nas toplo pozdravil v imenu celotnega kolektiva.
Angleščina nam je stekla kot potok v suši. Po monolognem dialogu smo družno
odšli do zavetišča. Tam nas je presenetilo okolje, v katerem prebivajo
tamkajšnji psi, mačke, konji, osli in kunci. Izgledalo je kot puščava, kar pa
ni čudno, saj že pol leta ni bilo pravega dežja. Janu in Tini E. se je prilegla
suša, zato sta kar strumno ostala tam in se potila naprej.
Enostavno povedano
sta čistila pasje iztrebke, po domače drek, menjala vodo, sprehajala pse in
vzdrževala izločanje znoja. Ostali smo se odpeljali do klinike, kjer smo
počakali na veterinarja. Tilna je John vmes poslal po kolo do kotička za
vogalom, ki je bil v resnici odmaknjen 3 km. Tilen in Monika sta se pridružila
delu ekipe klinike in jih presenetila z izredno hitrim in temeljitim poznavanjem
postopka profesionalne sanitacije pregledovalne mize, po domače čiščenja mize.
Pomagala sta pri fiksaciji psov za cepljenje proti raznim boleznim, pomagala v
hospitalu. Pri fiksaciji gigantskega Bullmastiffa so se Tilnu zašibila kolena,
ampak je junaško opravil svoje delo. Medtem je preostale John odpeljal po
ozimnico s katero smo do vrha napolnili naš brlog in zapravili skoraj našo celo
premoženje. Popoldanska ekipa, ki je že prvi dan lenarila, je ostala doma in
skuhala kosilo. Z ekipo mislim na profesorja, ki sta ga dijakinji zelo dobro
izkoristili. Dopoldanska ekipa se je ob 1h vrnila domov na južno, popoldanska ekipa
pa na delo do večera in se je prav tako izkazala pri strokovnih opravilih na
kliniki. Zvečer pa smo se posladkali s sladoledom. Bodte fouš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar